MOZARTOV ŽIVLJENJEPIS
Wolfgang Amadeus Mozart je bil avstrijski skladatelj, ki se je rodil 27. 1. 1756 v Salzburgu in umrl 5. 12. 1791 na Dunaju. Živel je v obdobju klasicizma, iz katerega izhaja tudi Beethoven in Haydn. Od zgodnje mladosti je vsrkaval slogovne značilnosti različnih skladateljevih narodov, sprejemal njihove pridobitve in jih v ustvarjalnem procesu pretapljal v svoj osebni izraz. Vsi ti vplivi, pa so bili v posameznih trenutkih njegovega razvoja še tako opazni, so se takoj spreminjali v prvine lastnega sloga, v edinstveno umetniško sintezo 18. stoletja. Pomembno vlogo pri oblikovanju Mozartovega umetniškega lika je odigral njegov oče Leopold, glasbenik široke splošne kulture,ki je že od Wolfgangovih otroških let zelo skrbno spremljal in usmerja razvoj njegove genialne nadarjenosti, da je ne bi zaneslo s prave poti. V zrelem obdobju, od 1781 na Dunaju, je Mozart opustil značilnosti galantnega in čustvenega sloga ter se popolnoma ravnal po vzorih klasične mannheimske šole, zato je njegov izraz postal bolj dinamičen, glasba pa se vse bolj dramatična. V svoja dela,zlasti opere, je vnašal čustvene in miselne vsebine, zanemarjal pa ni ne humorja ne groteske, značilnosti iz mladih let. Poleg tega njegova zrela dela najbolj odlikujejo melodika sugestivnega izraza, ki s samo njemu lastno in nekonvencionalno predstavitvijo, krajšanjem, širjenjem že opozarja na subjektivni svet romantikov. Bujno ritmično življenje v njegovih delih vedno temelji na dinamiki gibov, kromatika in polifonija pa dajeta harmonijski govorici individualno barvitost. V svojih inštrumetalnih delih je posvečal veliko pozornost karakteristični uporabi posameznih instrumentov, orkestrnih skupin in njegova uporaba lesenih pihal ostaja vzor poznejših rodov. To velja tudi za prekanjenost v izboru tonalnosti, pri čemer prihaja do izraza njegova nagnjenost k molku.
Bil je sodobnik velikih duhovnih gibanj, usmerjenih v razsvetljenstvo, obdobje Sturm und Drang in zgodnjo romantiko in je tudi sam prispeval k zmagi homofonije nad prejšnjo polifonijo. Bil je povezan z nemško, italijansko in francosko glasbo svojega časa in je skupaj s Haydnom utemeljitev slavne dunajske in instrumetalne glasbe. Ustvaril je zelo pomembno zvrst opere giocose, pripomogel je k uspehu nemškega singspiela , ki je prav po njegovi zaslugi stopil ob stran italijanski in francoski operi. Kakor Mozart ni popolnoma pretrgal s preteklostjo, temveč je črpal moč iz konpunktive Bachovega časa, tako je kdaj pa kdaj presegel tudi klasične okvire in napovedal bodočo romantiko. Moč Mozartove genialne usmerjenosti je vse od danes ostala nesporna. Mozartove genialne umetnosti je vse do danes ostala nesporna. Mozartove melodije, motivi in obrati so v glasbenih ustvarjalcih vseh kulturnih dežel zapustili trajen vpliv, “mozartizmi”, kot jih je nekdo imenoval, pa so postali splošna dobrina in prišli v glasbeni slog številnih umetnikov, vse od Beethovna, Schuberta,
Rossinija in drugih do R. Straussain Stravinskega.
Neizčrpen umetniški navdih in lahkota ustvarjanja, ki ji ni primere, sta mu omogočila, da je v razmeroma kratkem življenju (36 let) ustvaril več koz 620 skladb vseh zvrsti tedanjega časa. Za boljšo preglednost jih danes navajajo s kratico KV, po popisu L. Köchle Chronologische-thematisches Verzeichnis sämtlicher Tonwerke Wolfganga Amadeusa Mozarta.
Mozart je bil sin Leopolda in Marie Anne Pertl, ki sta bila svoje čase najlepši par v Salzburgu. Njuna hči je v mladosti veljala za pravo lepotico, zato pa je bil Wolfgang majhen, suh, blede polti in brez vsakršnih tipičnih značilnosti… Prednike Mozartovih so zasledili celo do štirinajstega stoletja. Leopoldovi predniki so bili trdni meščani z umetniškim nagnjenjem; kamnoseški mojstri, kiparji in knjigo vezi… Predniki družine Pertl pa so imeli poseben talent za glasbo. Leopold se je šolal pri jezuitih in se je 4. oktobra zaposlil kot 4. violinist v orkestru salzburškega nadškofa. 21. novembra pa se je v Salzburgu poročil z M. A. Pertl. Leta 1756 se je po božji volji rodil W. A. Mozart, ki je imel prvotno ime Johannes Chrysostomus Wolfgang Theophilus Mozart, po birmi pa so mu dodali krščansko ime Sigismundus ( po botru ). Že leta 1759 je bilo Leopoldu jasno, da je njegov sin glasbeni fenomen. Leopold je v notni zvezek zapisoval kaj in kdaj se je mali Wolfgang naučil določeni glasbenih vrlin. Od sedmih otrok v družin sta otroštvo preživela le Wolfgang in njegova sestra Maria Anna rojena leta 1751 kot 4. otrok in Wolfgang kot zadnji 7. otrok.
Ko je Leopold spoznal, da bi lahko svoja otroka prestavil javnosti in s tem mnogo zaslužil, ju je peljal po vsej Evropi, od dunajskega cesarstva do Nemčije, Francije, Anglije, Holandije in Švice. Kasneje je spremljal Wolfganga na treh potovanjih po Italiji, ker je upal, da bo deček dobil stalno zaposlitev. Wolfgang je res kmalu postal koncertni mojster v Salzburgu. Ko je imel Wolfgang komaj pet let sta se Leopold in dvorni trobentač nekega četrtka odpravila k maši, ko pa sta se vrnila sta našla Wolfganga kako je pisal koncert za čembalo. Leopold ga je hotel videti, mali Wolfgang pa je rekel, da še ni končan. S solzami v očeh je Leopold rekel, da je to teško zaigrat. Wolfgang pa je rekel zato pa je koncert, vaditi moraš, dokler ne znaš.
Ko je bilo leta 1778 odločeno, da bodo Wolfganga poslali v Pariz, je Leopold moral ostati v Salzburgu, tako, da Wolfganga spremljala mati. To potovanje je bilo za Wolfganga prava polomija. Najprej mu je umrla mati, potem ga je pa še zapustila pevka, v katero se je bil zaljubil. Vse to pa je vplivalo, da se Wolfgang ni najbolje izkazal na koncertih. Domov se je vrnil na začudo vseh oblečen v rdečo barvo. Ko je prišel domov ga je pustila njegova punca Alojzija. Vendar se je iz usmiljenja v njega zaljubila Alojzina mlajša sestra Kostanza.
Ljubezen med Koztanzo in Wolfgangom je bila tako močna, da sta se 4. avgusta 1782 poročila v katedrali svetega Štefana na Dunaju in Koztansa je morala svoj dekliški priimek Weber zamenjati z Mozart.Wolfgang ni vedno živel v Salzburgu. V Salzburgu je napisal njegovih nekaj največjih uspešnic: Haffnerjeva sarenada, Klavirski koncert številka 9 v Es-duru, nekaj cerkvenih skladb; Maša ob kronanju…, Prva ta prava Mozartova opera ki jo je napisal pa je Indomeneno… Ko se je Wolfgang preselil na Dunaj je svoje delo nadaljeval na dunajskem dvoru in dalje pisal skladbe. Mozart je na Dunaju dobro zaslužil, kar je bil tudi eden od vzrokov, zraven ljubezni seveda, da sta se Wolfgang in Kostanza poročila. Mozart je na Dunaju najprej živel v majhni hiši, ki jo je kasneje zaradi pomanjkanja prostora za učenje učencev zamenjal za malo bolj razkošno in tudi večjo hišo, kar kaže tudi, da Mozart res ni malo zaslužil. Mozart pa na Dunaju ni samo učil in pisal oziroma skladal skladb, vendar je tudi sklenjal prijateljstva, na primer z Haydnom, srečal pa se je tudi z takrat še majhnim Beethovnom, za katerega je rekel, da še bo nekaj iz tega fantiča in da naj bodo pozorni na njega. Prosti čas je Mozart porabil za igranje kart in biljarda ter se veselil in plesal. Tudi na Dunaju je Mozart naredil nekaj hitov kot so:Figaro, Čudežna piščal, Mala nočna glasba, Don Giovanni…
Mozart je na veliko razmetaval svoj denar, kar kaže da ga ni zanimal, tako je umrl reven in pozabljen 5. decembra 1791 na Dunaju.
V pičlih36 letih
svojega življenja je ustvaril več kot
600 glasbenih del,
potoval je, muziciral, ljubil
in bil ljubljen, prejemal tabuje,
vse je Mozart počel … čezmerno.
V stotinah knjig opisovan-
ostaja kljub temu opisovan z legendami.
( Leo Mazakarini )
Če imaš žilico za ukvarjanje, te tišči in pesti: napisati moraš in tudi napišeš in ne sprašuješ zakaj. Da bi se iz bukev učil: ne ne, to ni nič! Tule, tule in tule (kaže uho, glavo in srce) je vaša šola! Če je vse, kakor je prav, potem pa v božjem imenu pero v roke in ko je napisano, pobarajte razumnega moža za mnenje.
( To je govoril svojim učencem)
Slika prikazuje učenje mladega Mozarta ob pianu. Ker se je veliko glasbenih vrlin mladi Mozart naučil od očeta Leopolda, seveda na sliki ne sme manjkati njegov oče z violino.Na sliki je tudi sestra Anna.
MOZARTOV POKOP V SKUPINSKEM GROBU
V letih po Mozartovi smrti se je začelo postavljati vprašanje, zakaj so skladatelja pokopali v skupni grob brez nagrobnih obeležij?
Cesar Jožef II je kmalu po okronanju začel izvajati obsežne reforme, ki so segale v vse vidike človeškega življenja. Nedotaknjeni niso ostali niti pogrebi. Po takrat veljavnih zakonih so v skupni grob ali grob za reveže (das Armengrab) pokopali tiste, ki zaradi poklica niso imeli stalnega bivališča oziroma niso bili nepremičninski lastniki. Med tako imenovane "pauperes" (revne) so šteli umetnike, igralce, študente, zapuščene vdove, sirote, potujoče artiste in pridigarje. Za razliko od njih so "potentes" (mogočni) uživali veliko ugodnosti: imeli so pravico do družinske grobnice, do zdravljenja v mestni bolnišnici, obenem pa so morali kriti redne dajatve, kar "revnim" ni bilo potrebno (izjema so bili letni in posebni davki). Zato so Mozarta pokopali v skupnem grobu na pokopališču St.Marx. K temu pokopališču je sodila tudi mestna bolnišnica St.Marx, ki ji je L.van Beethoven namenil precejšnja finančna sredstva. V zahvalo mu je omenjena bolnišnica izstavila priporočilo, ki je Beethovnu omogočilo, da je 16.1.1814 dobil dunajsko častno meščanstvo, kar mu je omogočilo pravico do družinske grobnice in do nakupa hiše.
Korespondenca družine Mozart je pravi vir informacij o vseh vidikih življenja in družbenega dogajanja tistega časa, obenem pa nam nudi podroben vpogled tudi v zdravstveno stanje čudežnega otroka in ostalih družinskih članov. Živopisni Leopoldovi opisi vsake najmanjše spremembe, ki se je pojavila pri njegovih otrocih nas lahko zavedejo, da brez časovne distance napačno sklepamo na prebolele bolezni. Vprašljivo je, ali lahko samo na osnovi laičnega opisa kožnih sprememb 220 let kasneje sklepamo, da je šlo za erithema nodosum. Vsak medicinec se lahko prijetno zabava ob Leopoldovem opisovanju pripravkov, ki so se jih posluževali za zdravljenje kožnih in drugih sprememb.
Vzrok Mozartove zgodnje smrti še vedno buri duhove. Večinoma prevladuje mišljenje, da je smrt nastopila kot posledica revmatične mrzlice. Mozart je v svojem življenju velikokrat prebolel napade revmatične mrzlice. Treba je vedeti, da se je pojem revmatične mrzlice v 18.stoletju uporabljal zgolj nespecifično in da se je nanašal le na febrilno stanje, ki je bilo povezano z bolečino in otekanjem sklepov. Mozart je poleti 1784. leta ponovno prebolel epidemično streptokokno infekcijo, ki se je kasneje zakomplicirala z razvojem sindroma Hoenoch-Schoenlein, ki je povzročil skladateljevo smrt. Gre za alergični preobčutljivostini vaskulitis, pri katerem se imunski kompleksi odlagajo v drobnih žilah kože, sklepov GIT in ledvic, kar pripelje do pikčastih krvavitev in edema kože ter vnetnih sprememb ostalih treh organov. Bolezen v 10% privede do kroničnega glomerulonefritisa, ki nezdravljen vodi do kronične ledvične odpovedi in smrti.
MOZARTOVO FINANČNO STANJE V ZADNJIH LETIH
Mozartovo finančno stanje v njegovih dunajskih letih že vrsto let buri duhove muzikologov. V javnosti se je zakoreninila romantična predstava o skladateljevem siromaštvu in revnem pogrebu, ki je izviral iz pomanjkanja denarja.Glede vzroka so biografi ponujali različne odgovore:
- Alfred Einstein je krivdo zvalil na Konstanzina ramena, saj po njegovem ni bila sposobna voditi racionalnega gospodinjstva.
- Uwe Kraemer je vzrok našel v Mozartovem kockarskem značaju, ki ga je kasneje Constanza poskušala oprati pred svetovno javnostjo.
Resnica običajno počiva nekje na sredi. Mozart je dejansko imel zelo solidne prihodke tudi v zadnjih dunajskih letih, ki pa so mu jih požirali visoki stroški bivanja. Kot izvajalec se je soočil z manjšim zanimanjem javnosti na svojih nastopih. Velikokrat citirana Mozartova roteča pisma prostozidarskemu kolegu Puchbergu ne odražajo prave slike o skladateljevem finančnem stanju.
Kot večina umetnikov tistega časa je tudi Mozart imel neredne prihodke. Večinoma so prihajali iz štirih virov:
Čeprav je slika o Mozartovem finančnem stanju nepopolna, je razvidno, da so mu prihodki omogočali lagoden način življenja. Mozartova popularnost se je bliskovito zmanjšala po letu 1787. Kot solist se med letoma 1788 in 1790 ni pojavil na niti enem koncertu.
Vedno se moramo vprašati ali so Mozartu prihodki za položaj, ki ga je v družbeni hierarhiji zasedal zadoščali ali ne. Družinski prihodki so bili za povprečnega Dunajčana prav razkošni. Za primerjavo: šolski učitelj je zaslužil 100 guldnov letno, svak Joseph Lange (slikar) 1400 guldnov, igralec Schöder 2500 guldnov. Cene potrebščin so bile na Dunaju Abnormne. Najemnina za malo stanovanje je znašala 500 guldnov, moški plašč 50 guldnov, ženska obleka pa celih 100 guldnov. Po grobi oceni so Mozartovi življenjski stroški znašali 1850 guldnov letno.
Mozart se je gibal med premožnimi krogi, se prilagajal njihovim smernicam in bil zato tudi primoran temu namenjati veliko svojih prihodkov. Zato pa je bilo potrebno stalno trdo delo ob sicer mali "zajamčeni" plači. Iz tega vidika lahko vidimo, da je bolezen zanj predstavljala velik finančni primanjkljaj.
Kar se tiče finančnih sredstev, ki mu jih je pošiljal prostozidar Puchberg, se njihov pomen mnogokrat precenjuje. Puchberg je vodil natančno knjigovodstvo o poslanem denarju. Razvidno je, da mu je poslal od 300 guldnov leta 1788 do 610 guldnov leta 1790. Ti zneski so predstavljali komaj 15 do 20% Mozartovih letnih prihodkov.
Če zaključimo:
Mozartovi prihodki v zadnjih letih so bili precejšnji in so mu zadoščali za spodobno življenje. Ker pa se je gibal po premožnih krogih in prevzel njihov način življenja se je včasih znašel pred finančno prepreko, ki jo je poskušal preskočiti s finančno pomočjo Puchberga.
Vsak, ki ga zanima Mozartov opus, dobro pozna Köchlov seznam. Botanik, mineralolog in znanstvenik Ludwig von Köchel je prvi znanstveno uredil v takrat poznana Mozartova dela po kronološkem zaporedju in z lastnim denarjem tudi finančno podprl izdajo po njem imenovanega seznama. Seznam je do danes doživel 8 ponatisov in 4 revizije. V zadnjem desetletju pa so na dan prišla nova spoznanja (študije vodnih žigov in papirjev Alana Tysona, raziskave pisave Wolfganga Platha, odkritje izginulih rokopisov v Biblioteki Jagiellonski v Krakowu, študije osnutkov Ulricha Konrada, identifikacija salzburških (Cliff Eisen) in dunajskih prepisovalcev (Dexter Edge), ki so zahtevala novo dopolnjeno izdajo Köchlovega seznama. Leta 1993 je Neal Zaslaw, vodilni ameriški mozartolog na prošnjo izdajatelske hiše Breitkopf & Härtel privolil, da se kot glavni urednik loti posla. Novi
Köchlov seznam bo zadržal originalno oštevilčenje del. Urednik bo izločil vsa ne-Mozartova dela in z zvezdico označil skladbe, ki kronološko spadajo v drugo obdobje nastanka (npr. kvartet za flavto v A-duru K.*298, ki je nastal med 1786-1787 in ne med 1777-1778). Urednik predvideva, da bodo delo zaključili do leta 2001.
Slika prikazuje Mozartov piano oziroma fortepiano vodilnega dunajskega izdelovalca Antona Walterja. Njegovi inštrumenti so bili Mozartu najljubši. Skladateljev fortepiano je bil izdelan leta 1780 in je bil v Mozartovi lasti od leta 1784 dalje.
Fortepiano je sedaj razstavljen vMozarteumu v Salzburgu.
Družina Mozart
WOLFGANG AMADEuS MOZART
To je portret mladega Mozarta ob pianu. 
Portret Mozarta v
srednjih letih.
Anna Maria Mozart
Anna
Maria Mozart, rojena Pertl, je bila rojena v St.
Gilnu 1720 in se je leta 1742 preselila v Salzburg, ter se
leta1747 poročila z Leopoldom Mozartom.
Leopold Mozart
Leopold Mozart , violinist in skladatelj, je bil rojen leta 1719 in se je poročil leta 1747.Ta portret Mozartovega očeta je naslikan okoli leta 1765.
Carl T. in Franz X. W. Mozart
Edina otroka Mozarta in Kostanze, ki sta preživela otroštvo. Carl (desno), rojen l. 1784 in Franz rojen l. 1791.Ta slika je nastala okoli leta 1798 in je delo Hansa Hasna.
KOSTANZA MOZART
Kostanza Mozart rojena Weber je bila Mozartova žena. Poročila sta se 4. avgusta leta 1782 v kartadeli sv. Štefana na Dunaju.
Maria Anna Mozart
Maria Anna Mozart je bila starejša in edina sestra Mozarta. Bila je zakonska hči Anne in Leopolda
Družina skupaj
Leopold Mozart s sinom in hčerjo ob klavirju.To skupinsko sliko je v Salzburgu od leta 1780 do 81 naslikal Juhann Nepomuk della Croce. Na sredini vidimo portret Mozartove matere, ki je umrla v Parizu 3. julija 1778, ko je spremljala Wolfganga na neuspešnem obisku francoske prestolnice od marca do septembra istega leta.
Če hočete o Mozartu izvedeti še več podrobnosti se obrnite na knjige o Mozartovem življenju
